vaje ima v Slavini

Cerkveni pevci s petjem pri bogoslužju animirajo Božje ljudstvo.

Lepo zapeta pesem je ena sama molitev. Oh, kaj bi beseda, ko si ubrani glasovi sežejo v roke z glasbo; njegovo sporočilo seže globlje v naša srca in duše. Zato psalmist ubira ta pota: »Pel bom Gospodu v svojem življenju, igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival. Naj mu bo prijetna moja pesem. Jaz se bom veselil v Gospodu.« Pojdite kamorkoli že na tej zemeljski obli, s svojo pesmijo in glasbo vsak narod izpoveduje najgloblje skrivnosti svojega bitja.

Zadnje čase se razširja mnenje, da se ob petju na koru ne da dejavno doživeti sv. maše.

Toda kaj je lahko bogatejšega kot to, da ko duhovnik dvigne hostijo in izgovori Jezusove besede: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.«, da se takrat moj pogled s kora razpre po vernikih v cerkvi in v srcu ponavljam te besede … »to je moje telo, to sem jaz, ki se v svoji službi cerkvenega pevca daje za to župnijsko skupnost.«

Če so prvi kristjani v zagovoru zatrjevali, da brez shajanja in lomljenja božjega kruha ne morejo živeti, lahko podobno trdimo za nas pevce, da bi brez bogoslužja in petja pri njem, ne mogli biti to, kar smo. Za vse naj gre hvala in čast Bogu in Mariji Vnebovzeti.«

Zato prav lepo vabimo vse zainteresirane pevke in pevce, da se nam pridružijo, saj tudi tu velja, da en sam pevec ne more nadomestiti zbora, pa naj bo še tako dober. Vsak, ki se nam bo pridružil, je zelo dobrodošel, kajti nismo še vrgli puške v koruzo, kot se temu reče, ampak z optimizmom zremo v prihodnost.

Pevske vaje so ob petkih ob 20. uri v slavinskem župnišču.

 

 

Ko so besede odpovedalein se je molitev spotaknila,
so pobožni ljudje iznašli glasbo.
Začudeni so opazovali,
kako se njihove misli na notah
lahkotno dvigajo v nebo.

Pevci