ADVENT 2021 »ODPRIMO, VRATA VERE«

Jezus pravi: »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Mt 7,7). Običajno razlagamo to Jezusovo naročilo, da moramo nenehno, neutrudno prositi, iskati in trkati. V adventnem času so vloge malce zamenjane: ni človek tisti, ki prosi, išče in trka; v adventnem času to počne Bog. Kajti adventni čas predstavlja tisto pot, ki jo Marija in Jožef naredita, ko gresta proti Betlehemu, ko iščeta in prosita nekoga, ki bi ju sprejel, kajti Marija je na koncu svoje nosečnosti in bi kmalu morala roditi Odrešenika, a zanju v mestu ni prostora (prim. Lk 2,7).

V adventnem času Jezus trka na vrata naših src in življenj, išče in prosi, prosi, da bi ga sprejeli. Bog prekipeva od ljubezni, ne more več zdržati. Želi ljubiti in želi biti ljubljen. Svojo ljubezen želi izpovedati, želi jo deliti, želi biti koristen. Zato hodi okoli in trka, prosi in išče nekoga, ki bi ga sprejel. A zanj v mestu ni prostora (prim. Lk 2,7).

Naredimo prostor za ljubega Bog, prostor ljubezni, prostor Odrešenju! Tu je na mestu, tista prilika o človeku, ki se je veselil produktov svojega dela: »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo? Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,13-21). Človeku lahko hitro izgubi vse. Tisto, česar mu nihče ne more odvzeti, je vera, je Bog, je ljubezen. Če imaš to troje, imaš vse.

Adventni čas je čas, da v svojem srcu, v svojem življenju pripravimo prostor za Boga. Očistimo svoja stanovanja, srca in pripravimo jih za sprejem prijatelja in Gospoda.

Naj ODPREM VRATA, pripravim prostor v svojem življenju Bogu?

Mariji in Jožefu v Betlehemu niso odprli vrat. Marija in Jožef sta bila revna popotnika, ter nista obetala bogatega plačila, poleg tega Mariji »so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila« (Lk 2,6) – za marsikaterega takratnega gostinca sta Jožef in Marija predstavljala dodatno breme. Če bi vedeli, da Marija pod svojim srcem nosi Božjega Sina in Odrešenika sveta, bi se zanj morda potegnili. Bog tudi danes trka na naša srca preko raznih ljudi, najraje preko tistih, v katerih zagotovo ne prepoznamo Božjega obličja. To so vsi tisti ljudje, ki niso po naših merilih, ki ne izpolnjujejo naših pričakovanj, vendar trkajo na naša vrata. Nikoli ni lahko prositi za pomoč, še posebej tiste, ki so drugačni od nas, tujcev. Tudi nuditi pomoč, prav tako ni lahko, še težje pa je pomoč sprejemati.

Marija je rodila sina Jezusa, »ga povila in položila v jasli« (Lk 2,7). Jezuščku so se odprla vrata prostora za živino, kjer je našel svoje prvo bivališče. Bog vstopa, kjer mu odpro.

Sami dobro vemo, da v nepospravljen, umazanem … prostor ne bi radi nikogar hoteli spustili.

Da pa bomo lahko odprli vrata Jezusu, ki ga pričakujemo, se bomo še posebej v tem adventnem času trudili: z obiskovanjem svetih maš, tudi tedenskih, saj je adventni čas, milostni čas. Pri maši Bogu darujemo svoje delo, svoje življenje. Kruh na pateni predstavlja vse, kar se v človeškem življenju da prijeti, vino pomešano z vodo, pa predstavlja vse, kar človek v življenju občuti: trpljenje in bolečino, veselje in hvaležnost. To dejanje ni samo dejanje duhovnika, temveč je to dejanje vseh vernikov, zbranih pri sveti maši. Duhovnik v imenu vseh dvigne kelih in pateno, ter se v imenu vseh Bogu zahvali. V imenu vseh daruje, in vsak s tem ponudi Jezusu hlevček svojega življenja in srca.

Ob vsaki adventni nedelji lahko doma narišite na list papirja risbo, ki ponazarja evangeljsko besedilo adventne nedelje, ali izpostavljeno 'geslo' (npr. 1. adventne nedelje: »BEDITE«) ali napišite razmislek. Izdelek lahko prinesite v cerkev in ga položite pred postavljena simbolična vrata.