3.10.2021, na rožnovensko nedeljo, obhajamo v škofiji Koper slovesni praznik sv. Hieronima, duhovnika in cerkvenega učitelja Na spletni strani škofije najdete med drugim tudi: Molitveno bogoslužje (brevir) Življenjepis sv. Hieronima Seznam Hieronimovih del Legenda aurea (Zlata legenda) o sv. Hieronimu   LJUBLJANA (četrtek, 30. september 2021, RV) – Na predvečer godu sv. Hieronima, v sredo, 29. septembra, je br. Miran Špelič OFM daroval sveto mašo v latinščini po obredu Pavla VI. sv. Hieronimu v čast v emonski krstilnici. Mašo sedaj že tradicionalno pripravljajo na Inštitutu za patristične študije Victorinianum (Teološka fakulteta UL) v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana (MGML). Prisluhnimo odlomku pridige br. Mirana Špeliča. Predstavljen je bil tudi integralen prevod Hieronimovih pisem, plod sodelovanja več kot 15 slovenskih klasičnih filologov, ki bo pri Celjski Mohorjevi družbi izšel letos jeseni, in pa tematska številka revije Bogoslovni vestnik, prav tako pred izidom, ki prinaša nabor eksegetskih in teoloških prispevkov z mednarodnega simpozija Hieronymus noster, ki je leta 2019 potekal v Ljubljani. Prisluhni sveti maši v čast sv. Hieronimu v emonski krstilnici Prisluhni pridigi med sveto mašo v čast sv. Hieronimu v emonski krstilnici   SVETI HIERONIM – GLAVNI ZAVETNIK ŠKOFIJE KOPER Koper, 29 avgust 2020     Češčenost svetnikov in priljubljenost praznikov se v Cerkvi stalno spreminja. Spremembe v družbi in v Cerkvi prinašajo vedno nove potrebe in nove izzive, zato se v vsaki deželi in v vsaki dobi stalno pojavljajo in stopajo naprej novi vzorniki in priprošnjiki, ki odgovarjajo na tekoče potrebe in zahteve. Kakor pravi v evangeliju naš Gospod: 'Zato je vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro' (Mt 13,52).     Tako je tudi papež Pij XII leta 1955 odgovoril na pereče delavsko vprašanje tedanjega časa in vpeljal v bogoslužje neobvezni god svetega Jožefa delavca in ga postavil na dan prvega maja, ki je po mnogih deželah že od konca 19 stoletja veljal za civilni praznik dela. Praznik je bil tako na civilnem kakor na cerkvenem področju po različnih deželah sprejet z različnimi občutki, vendar v vseh delavskih območjih še vedno uresničuje svojo vlogo in podpira upravičene zahteve delavcev.     Kot svojega glavnega zavetnika je svetega Jožefa delavca častila tudi obnovljena in povečana Škofija Koper. Iz Okrožnice AASP, št. 1324/66, str. 79-81, je razvidno, da je tedanji Škofijski proprij s svetim Jožefom delavcem kot glavnim zavetnikom AASP stopil v veljavo 1 januarja 1967. Za takšno odločitev so navedeni sledeči trije razlogi: v Novi Gorici naj bi se gradila župnijska in konkatedralna cerkev v čast svetemu Jožefu delavcu; delavstvo že predstavlja najmočnejšo ljudsko plast na Primorskem; papež Pij IX je (8 decembra 1870) postavil svetega Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve! Vsi razlogi so v tedanjih razmerah brez dvoma bili tehtni in prepričljivi. Po nam dosegljivih podatkih obnovljena in razširjena Škofija Koper ni zaprosila za lasten škofijski proprij, ampak je kot lasten bogoslužni koledar uporabljala proprij AASP.     Priprava novih Lastnih škofijskih bogoslužnih koledarjev, ki je povezana s pripravo novega Rimskega misala, pa je slučajno sovpadla tudi s spominom in proslavo 1600-letnice odhoda svetega Hieronima s tega sveta, ki smo jo proslavili na mednarodni ravni s simpozijem v Ljubljani, od 23 do 26 oktobra 2019, na škofijski ravni pa z obiskom vseh šestih njegovih cerkva na ozemlju škofije, od meseca aprila do meseca septembra 2019.     Razmeroma veliko število cerkva Svetega Hieronima na ozemlju Škofije Koper in lepa udeležba romarjev na vseh shodih, častitljiva obletnica njegovega odhoda v večno domovino ter velika verjetnost, da je rojstno mesto svetega Hieronima dejansko ležalo na ozemlju sedanje Škofije Koper, po drugi strani pa dejstvo, da so zgoraj navedeni razlogi v prid svetemu Jožefu delavcu kot glavnemu zavetniku škofije postali nekoliko manj prepričljivi, vse to nas je spodbudilo, da smo za Lastni škofijski bogoslužni koledar na prvo mesto predlagali svojega rojaka svetega Hieronima in Kongregacija za bogoslužje je dne 25 julija 2020, št. 152/19, naš predlog sprejela ter naši prošnji ugodila.     Predlog, da se za glavnega zavetnika Škofije Koper postavi svetega Hieronima, smo utemeljili s sledečim besedilom:     'Sveti Hieronim sam piše, da je bil rojen v 'mestu Stridon, ki je, od Gotov porušeno, nekoč bilo mejnik Dalmacije in Panonije' (De viris inlustribus, n. 135). Kljub nasprotujočim si predlogom o zemljepisni legi mesta, je mogoče reči, da se med izvedenci mnenja osredotočajo na južno stran poti med Aquilejo in Emono, današnjo Ljubljano, prestolnico Slovenije. Dolžina poti je okrog 120 km, njen srednji del, približno polovica celotne razdalje, pa poteka po ozemlju sedanje Škofije Koper, kjer stoji na tem območju kar šest cerkva, ki so posvečene Svetemu Hieronimu. Tem cerkvam pa se pridružuje še več kot desetina slik in kipov v drugih sosednjih cerkvah, med katerimi je tudi stranski oltar v stolnici v Kopru z veliko in zelo dragoceno sliko Svetega Hieronima. Škofija Koper je sedaj sufraganska škofija Nadškofije Ljubljana. S češčenjem Svetega Hieronima kot zavetnika škofije želimo okrepiti pobožnost do svetnika, spodbuditi proučevanje imenitnega cerkvenega učitelja in poglobiti branje Svetega Pisma. Imamo že veliko svetopisemskih skupin in smo prepričani, da bo izbira zavetnika še povečala gorečnost za Božjo besedo. Zato prosimo za vpis v bogoslužni koledar Škofije Koper.    – Jurij Bizjak, koprski škof         Navedeni utemeljitvi je mogoče dodati še dve pomembni besedili:     Papež Benedikt XVI je v svojem nagovoru na trgu Svetega Petra, dne 7. novembra 2007, navedel, da je Sveti Hieronim bil rojen v današnji Ljubljani v Sloveniji.     Enciklopedija Britannica piše: 'Hieronim je bil rojen premožnim krščanskim staršem v Stridonu, verjetno blizu sodobne Ljubljane.'     Zelo želimo okrepiti raziskave in močno spodbujamo vse pristojne civilne in cerkvene ustanove, naj vsaka na svojem področju svoja prizadevanja usmerijo v iskanje porušenega Hieronimovega rojstnega mesta Stridona, kajti večjega odkritja od tega si na naših tleh do nadaljnjega ni mogoče zamisliti.   https://zupnija-slavina.rkc.si/index.php/content/display/78