leto 1922

DROBCI ZA KRONIKO SLAVINSKE ŽUPNIJE

leto 1922

Dvorni odlok 7. decembra 1820 je zahteval, da se mora zaokrožiti ljubljanska škofija tako, da se bodo ujemale deželne in škofijske meje. Priti do tega je moralo po cesarski odredbi in papeževem privoljenju.

16.7.1830 je tako, papež Pij VIII., pridružil ljubljanski škofiji: iz Tržaške škofije duhovnije: Postojna*1 in Trnovo*2; iz Goriške škofije duhovnije Vipava*3. Odredba pa je dobila svoj placetum regium 15.2.1831. Izročitev se je opravila 15.5.1831. Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski je določil praznik sv. Petra in Pavla, 29.6.1831, za začetek te spremembe.

DEKANIJA POSTOJNA (Adelsberg) je v začetku leta 1922 obsegala isti teritorij župnij, v katero so bile združene v dekanijo Postojna*4: 1. POSTOJNA; 2. HRENOVICE s kuracijami (expoziturami) v Orehku, Razdrtem in Ubeljskem; 3. SENOŽEČE; 4. SLAVINA s kuracijami v Matenji vasi, Šent Petru (na Krasu) in Trnju; in 5. STUDENO*5.

Teritorialno kot dekanija Postojna, skupaj z dekanijami Idrija, Trnovo in Vipava ter iz dekanije Radoljica župnija Bela peč, se je še vedno cerkveno pravno spadalo pod škofijo Ljubljana, čeprav se je teritorialno prišlo, leta 1918, pod Italijo.

V župniji SLAVINA so delovali na začetku leta 1922: Slavina: kot župnijski upravitelj g. Janko Kramarič; Matenja vas – kurat (kaplan ekspozit) - 'vacat'*6; Šent Peter – kurat g. Luka Smolnikar; Trnje – kurat g. Jožef Murn (Muren); V kuraciji (exposituri) Orehek – kurat g. Anton Mravlje, ki je spadal pod župnijo Hrenovice.

1.1.1922 Novo leto – Praznik obrezovanja gospodovega. Popoldne ob 14h ura molitve in pete litanije Matere Božje z blagoslovom po rimskem obredu.

13.1.1922 (petek) Sveta maša v Trnju, ker je tam celodnevno češčenje presv. Rešnj. Telesa. Objavljeno v Bogoljub, letnik XX, št. 1, koledar za januar 1922. Apostolska molitev za januar 1922: Mir med narodi; dnevna molitev po posebnem namenu: Češčenje presv. Srca Jezusovega

17.1.1922 prejme slavinski administrator Janko Kramarič*8 od ordinariata v Gorici dekret za kurata ekspozita v Št. Petru.

21.1.1922 ob šestih zjutraj je po kratki bolezni blaženo v Gospodu zaspal naš sveti oče, papež Benedikt XV.*9, v osmem letu svojega pontifikata.

4. nedeljo po Svetih treh kraljih, 29.1.1919, pri edini sveti maši tega dne v Slavini ob 10. uri je je nastopil službo župnika g. Luka Smolnikar*10, ki je prišel iz Št. Petra. Na njegovo mesto, praktično sta si zamenjala mesti, pa gre g. Janko Kramarič, slavinski administrator.  

Po prejemu dekreta za Slavino in preden je nastopil službo v Slavini, 29.1.1922*11,  je g. Luka Smolnikar dobil, dne 27.1.1922, od Ordinariata v Gorici dovoljenje za binacije, kar je pomenilo, da bo kaplansko mesto kooperatorja ostalo do nadaljnjega prazno. Župnija Slavina, tako rekoč ostaja z enem duhovnikom, to je brez kaplana, že od 10.5.1921, ko je odšel zadnji slavinski župnik in prodekan Jožef Laznik v Begunje pri Cerknici.

V ponedeljek, 30.1., se je kot po drugih župnijskih in duhovnijskih cerkvah imela slovesna črna mašo ob 8h za pokojnega sv. očeta Benedikta XV. in molitve za njegov dušni pokoj.

31.1.1922 Sežana – celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa: Objavljeno v Bogoljub, letnik XX, št. 1, koledar za januar 1922. Apostolska molitev za januar 1922: Mir med narodi; posebna dnevna molitev za: Katoliško vseučilišče na Japonskem. Umrli v januarju.

Na svečnico (blagoslov sveč) se je pri mašah, zjutraj in ob 10h, zbralo za sveče: 367.05 Lir.

Na prvo nedeljo v mesecu (5.2.), se je oznanilo: »Ko 1. nedeljo v mesecu skupna ura molitve pred izpostavljenim Svetim Rešnjim Telesom. Vse druge nedelje v mesecu pa naj bo po večernici navadna ura molitve« Novi župnik tudi oznani, da mu je prejšnji gospod izročil precej svetih maš, ki jih je imel še opraviti. Nekaj pa jih je zadržal zase, da jih bo sam opravil. Toliko v vednost, da ne bi mislili tisti, ki so za svete maše darovali, pa le te niso oznanjene, da morda ne bodo opravljene.

To nedeljo, prvo nedeljo v mesecu, je bila ob 14h skupna ura molitve pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom in pete litanije presvetega Srca Jezusovega z blagoslovom po rimskem obredu. Po večernicah so bile povabljene prednica in svetovalke Dekliške Marijine družbe v župnišče na posvet.

6.2.1922 ob prvi popoldanski uri, je kardinal – proto-diakon Kajetan Bisleti iz vatikanske bazilike naznanil veselo novico: »Naznanjam vam veliko veselje imamo papeža, nadvse vzornega in častitljivega gospoda kardinala Ahila Ratti, ki si je nadel ime Pij XI.

Na I. predpepelnično nedeljo, 12.2.1922, popoldne ob 14h večernice: sv. rožni venec in litanije z blagoslovom Po večernicah je bil shod*12 dekliške Marijine družbe. Vsa dekleta članice Dekliške Marijine družbe so bile povabljene, naj to nedeljo prejmejo svete zakramente in pridejo k popoldanskemu shodu polnoštevilno.

Nedelja, 19.2.1922: »Danes popoldne po večernici naj pridejo v župnišče ključarji iz Slavine, Selc, Koč, Nemške vasi, Žej in Matenje vasi. Zelo važna in nujna zadeva zaradi zvonov!«

23.2.1922 umre g. Anton Abram*13, župnik v Košani.

V torek, 28.2.1922, ob 14h molitvena ura pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom z blagoslovom. Ob 23h zvečer se je zvonilo v znamenje, da se ob polnoči prične 40-dnevni post.

V sredo, 29.2.1922 – pepelnica. Ob 8h blagoslov pepela, pepeljenje vernikov in sv. maša.

5.3.1922 – I. postna nedelja. Popoldne od 2h do 3h skupna ura molitve pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom: sv. Križev pot in pete litanije presv. Jezusovega Srca z blagoslovom. Ta teden je kvaterni, v sredo, v petek in soboto strogo zapovedan post.

Za sredo, 8.3., je župnik oznanil, da ga ne bo doma zaradi misijona v Košani.

12.3.1922 - II. postna nedelja. Ob 14h večernice: sv. rožni venec, litanije z blagoslovom. Po večernicah shod dekliške Marijine družbe. Z 2. postno nedeljo, kot je bilo ustaljeno, se je začela velikonočna spoved, ki je trajala, do praznika Svete Trojice.

15.3.1922 na izpraznjeno mesto za kurata v Matenjo vas (Štivan) pride g. Franc (Franciscus Haverius) Kovačič.*14 V Ljubljanskem škofijskem listu z dne, 10.5.1922, list št. 5 – 1922, str. 40, pod št. 36 beremo, da je odšel v službovanje v Julijsko Benečijo in je nameščen za kurata v Matenji vasi.

V Štivanu, pred g. Francem Kovačičem, je bil kurat (ekspozit) g. Karel Bor. Zajc*15 (1916 - 11.5.1921), ki je odšel za kaplana v 'Jugoslavijo' v Cirknico. V istem obdobju je odšel tudi župnik Jožef Laznik iz Slavine, tako je slavinski upravitelj g. Janko Kramarič sam upravljal Slavino in v tem času (7 mesecev) tudi Štivan, za njim tudi župnik g. Luka Smolnikar (3 mesece). Iz knjige oznanil v Slavini (po novem letu) se da razbrati, da se je imelo v Štivanu maše, do prihoda novega kurata (15.3.), ob sredah. Po odhodu g. Zajca, je Dekliška Marijina družba v Štivanu*16 ostala brez lastnega voditelja. Voditelja dobi s prihodom kurata Franca Kovačiča, ki sprejme tudi vodstvo vseh dekliških Marijinih družb v dekaniji.

16.3.1922 (četrtek) Začetek tridnevnice v čast sv. Jožefu; po mašah ob 7h (čet., pet., sob.) izpostavitev Najsvetejšega, litanije sv. Jožefa in blagoslov. Ob 9h velikonočno izpraševanje za dečke in deklice od 14.-16. leta.

19.3.1922 – III. Postna nedelja, praznik sv. Jožefa. Maše ob 7h in ob 10h z blagoslovom*17. Popoldne ob 14h sv. križev pot in litanije sv. Jožefa z blagoslovom. Po večernici molitvena ura v čast sv. Jožefu.

22.3.1922: Dostavek v litanijah vseh svetnikov. V ljubljanskem škofijskem listu (leto 1922, št. 5) beremo: »V slovenščini naj se vzklik glasi: Daj, da se vsi, ki so v zmoti, vrnejo v edinost Cerkve, in privedi vse, ki so v neveri, v svetlobo evangelija, prosimo Te, usliši nas.

25.3.1922 (sobota) – nezapovedan praznik Marijinega oznanjenja. I. duhovno opravilo zjutraj ob 7h, II. duhovno opravilo ob 10h z blagoslovom. Popoldne ob 14h pete litanije Matere Božje z blagoslovom.

2.4.1922 – 5. postna – tiha nedelja. Popoldne ob 14h sv. križev pot v čast sv. Srcu Jezusovemu, pete litanije presvetega Srca Jezusovega z blagoslovom. Po večernici shod dekliške Marijine družbe. V ponedeljek (3.4.) zaradi spovedovanja v Št. Ivanu ne bo doma svete maše.

7.4.1922 (prvi petek v mesecu) – spomin Marije 7 žalosti – sv. maša pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom.

OPOMBE:

*1 Škofija Trst se je odrekla v korist ljubljanske škofije župnije, združene v postojnsko dekanijo: Slavina s kaplanijami: Šent Peter (S. Petri), Trnje (Dorn) in Matenjo vas (Mautersdorƒ); Hrenovice (Hrenoviz) s kaplanijami: Studeno (Kaltenƒeld); Ubeljsko (Ubelʃko), Razdrto (Prewald), Orehek (Nuʃsdorf); Senožeče (Senoshizh) in Postojna (Adelsberg).

 *2 Župnije iz tržaške škofije, ki so še prišle pod ljubljansko škofijo - združene pod Trnovsko dekanijo so: Trnovo (Dorneg) s kaplanijami Knežak (Graƒenbrun), Harije, Podstenje (Podʃtenje); Košana (Koʃhana) z vikariatom Zagorje (Saguje) in kaplanijama: Nadanje selo (Nadanjeʃelo) in Suhorje; Vreme; vikariat Prem*7.

*3 V Vipavsko dekanijo združene, so iz Goriške škofije pod Ljubljansko škofijo prišle: župnija Vipava (Vippaci) s starimi kaplanijami: Col (Zol), Črni Vrh (Scwarzenberg), Šturje (Sturja), Budanje (Budajne), Planina, Goče (Gozhah), Vrabče (Vrabzhe), Podkraj, Vrhpolje (Oberƒeld), Slap, Erzelj (Ersel), Ustje (Uʃtia) in vikariat Šent Vid (S. Viti) s kuracijama: Podraga in Lozice.

*1*2*3: prim. tudi: Viktor Steska, Ilirska Koroška v ljubljanski škofiji v: Izvestja, Letnik XVI, 1906, sešitek 3. in 4.;

*4 Catalogus cleri diocesis Labacensis anno 1834;

*5 Župnija Studeno je ustanovljena leta 1840. Tako v Cerkev na Slovenskem, letopis 1971, str. 273.

*6 »vacat« - izpraznjeno mesto

*7 Vikariat Prem najdemo omenjenega kot župnijo l. 1862. Tako v Cerkev na Slovenskem, letopis 1971, str. 270.

*8 Janko (Janez Ev.) Kramarič, r. 8.7.1892 Radovica, m. 22.6.1915; Službe: …, kaplan v Slavini 1918 – 1921; od maja 1921 kaplan administrator, nato z dekretom, z dne 1.10.1019, admininistrator župnije Slavina do 17.1.2022, ko dobi dekret za kurata ekspozita v Št. Peter. Leta 1925 postane vikar.

*9 Benedikt XV. (Giacomo Della Chiesa), papež, r. v Pegli (Genova) 21.11.1854. Papež je bil od 3.9.1914 do svoje smrti 22.1.1922.

*10 Luka Smolnikar, r. v Sp. Tuhinju 3.10.1863; m. 21.7.1889; umrl 20.4.1936. Tu pokopan.

*11 V knjigi oznanil je lastnoročni pripis oznanilom L. Smolnikarja, da je nastopil službo slavinskega župnika, 29.1.1922.

*12 Redna srečanja, shodi Dekliške Marijine družbe so se odvijala vsak mesec, navadno na prvo nedeljo v mesecu, popoldne po večernicah. V letu 1922: 5.2.;  12.3., 2.4., 7.5., na binkoštni ponedeljek 5.6, 2.7., 6.8., 1.10., 5.11.,

*13 Anton Abram, r. 25.5.1877 v Idriji; m 23.7.1898 v tretjem letniku bogoslovja. Službovanje: kaplan: v Košani 1.6.1899 – 8.7.1901; v Škocijanu pri Dobrovi do 15.8.1904, od tedaj do leta 1913 kot ekspozit v Šempeter na Krasu.

*14 Frančišek Ksaverij Kovačič, r. 28.10.1888 Smrje pri Premu; m. 14.7.1913 Ljubljana; Kaplan v Šent Peter v Ljubljani; kurat 15.3.1922 – 16.11.1922 Matenja vas; župnik 34 let v Košani. Šel v pokoj v Trnje. Umre v Trnju 26.11.1972 kot župnik v pokoju. Pokopan v Košani.

*15 Karel Zajec (Dragotin Zajc; Carolus Bor. Zajc), r. 10.6.1887 Žimarice pri  Sodražici, m. 15.7.1912; Službovanje: kooperator 1912 – 29.4.1914 v župniji Slavina; kpl ekspozit 29.4.1914 – 26.1.1916 v Nadanje selo (sv. Mihael Nadangel) župnije Košana; kpl ekspozit 26.1.1916 – 11.5.1921 Matenja vas (Štivan) odšel v Jugoslavijo – za kaplana v Cirknico (1921-1923); župr (1923 -1928še) Rakitna; žpk Lj-Rudnik; u. 22.11.1955 Buenos Aires, Argentina

*16 Marijina družba za dekleta v Štivanu je bila sicer ustanovljena 25.4.1904. Pravno je bila predeljena slavinski dekliški Marijini družbi (ust. leta 1903). »Canonice erecta« - kanonično postavljena je bila 3.4.1912, št. 1332, s sedežem v Štivanu, z dekretom Knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani. Družbena patrona je preblažena Devica Marija Brezmadežna. Glavni družbeni praznik je Marijino Vnebovzetje. Drugi družbeni praznik je praznik sv. Neže, ki je druga družbena patrona. Temeljem citiranega dekreta je voditelj družbe vsakokratni župnik v Slavini. (prim. Kronika Marijine družbe v Štivanu 1904-1936)

*17 »Ostanek iz prejšnjih časov je blagoslov s ciborijem vsako nedeljo ob 10. sv. maši. Kadar je doma samo jutranje opravilo, ker je deseta maša na podružnici, pa je ta blagoslov po rimskem obredu po rani maši« (Janez Zabukovec, Slavina, Ljubljana 1919, str. 69-70).